Preskočil je reko,
V hrptu se je svil,
Bel ko čisto mleko
I velo od vil.
To so dva se vala
Slila vu jen tren;
Slika je ostala
Od njihove pen.
Srebrna se riba
K njemu pripelja,
Voda se zaziba:
On se v nje smehlja.
Kada riba projde,
On tiho zaspi, –
Kočijica dojde,
Pa ga probudi;
Strese se od sreče
Da ne more jač;
Popevko okreče
Kočijin kotač:
Beli, beli, beli most
Ko slonova kost!
Objavljeno: 1940.