Ni kralj ne hodi tako ponosìto,
I plašč mu gizdav ní ko tvoj je rep;
Ko tvoje grive nima cura kito,
I tan’c ní ju ko tvoj tan’c lep.
Kâ ima tako nogo vilovìto?
Kâ tako slatko zna svoj prignit vrat?
Ní junaka, kî tako silovìto
Gre z vriskom besném i veselém v rat!
Gdo more z vihróm ko ti gromovìto
Nagànjat se, dok kreše ognje strel
V oblâku praha trdo ti kopìto?
I kada staneš v’s od pene bel –
Pokriva tvoje telo ponosìto
Od srebra plašč, tkan zlâtom raskošìto.