Vetri so nebêški konji
Kî vlečó oblâke
(Voze nebeškèga sena)
V štalo: črne mrake.
Pasli celi dan so travo,
Dok ní rosa pala
(Drobne i debèle zvezde),
Pa se zasijàla.
I najlépšem od sè konjov
Pala je potkòva:
Ko misec se zasvetlèla,
Sà zlata i nova.
– O, seljâčki črni konji,
Šepàvi i gladni,
Moret bote gore v nebu
Siti i paradni!